V Džengdžou je potekal plenarni zasedanje Vrha medijev in think tankov Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS), kjer so poudarili pomen ohranjanja "šanghajskega duha" in združevanja medijev ter akademske sfere za spodbujanje izmenjav in sodelovanja. Dogodek je izpostavil vlogo medijev in strokovnjakov pri krepitvi regionalnega dialoga in razumevanja v okviru ŠOS.

Na Beneškem filmskem festivalu je bil premierno prikazan film 'Čarovnik iz Kremlja', v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Film, ki ga je režiral Olivier Assayas, prikazuje vzpon Putina na oblast v 90. letih skozi oči političnega stratega, ki ga igra Paul Dano. Kritike so mešane, pri čemer nekateri hvalijo igralske predstave, medtem ko drugi menijo, da film ne doseže potenciala teme. Law je izjavil, da ga je bilo težko upodobiti Putina zaradi njegovega 'poker obraza'.

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poroča, da Rusija krepi dezinformacijsko kampanjo na Zahodu, da bi vplivala na odločitve v svojo korist, pri čemer obtožuje evropske države podaljševanja vojne v Ukrajini. Hkrati tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, pravi, da Vladimir Putin ne izključuje srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, vendar resne priprave trenutno niso v teku.

Ukrajina sumi, da je Rusija vpletena v umor nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija. EU naj bi pripravljala natančne načrte za napotitev vojakov v Ukrajino. V ruskem napadu v regiji Zaporožje je bil ubit par na svojem domu v vasi Omelnik.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v četrtek v Parizu srečal z evropskimi voditelji. Srečanje naj bi potekalo v sklopu mednarodnih prizadevanj za rešitev konflikta, srečanje z ameriškim predsednikom Trumpom pa zaenkrat ni predvideno.

Predsednika Irana in Rusije sta poudarila pomembnost poglabljanja odnosov z izvajanjem celovitega sporazuma o strateškem partnerstvu med državama. Vladimir Putin je dejal, da sta Rusija in Iran v stalnem stiku glede ključnih mednarodnih vprašanj.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) pozval k mednarodni pravičnosti in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Ob tem je poudaril potrebo po nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne' in obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam SCO. Na srečanju so bili prisotni tudi voditelji Rusije in Indije, Vladimir Putin in Narendra Modi, kar je bil za nekatere znak enotnosti proti ZDA. Hkrati naj bi po navedbah BitcoinEthereumNews.com, kar 42 odstotkov svetovne populacije verjame protiameriški naraciji Kitajske.

Vladimir Putin in Sji Džinping sta na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje kritizirala Zahod, pri čemer je Putin ponovil lažne obtožbe, da je Zahod kriv za vojno v Ukrajini. Medtem se je Putin sestal s turškim predsednikom Erdoganom v Kitajski, kjer sta razpravljala o vojni v Ukrajini. Pomočnik Vladimirja Putina je razkril nove podrobnosti pogovorov med Rusijo, Ukrajino in ZDA glede prekinitve ognja.

Po navedbah Združenih narodov je območje Shenzhen-Hongkong-Guangzhou prehitelo Tokio-Yokohamo in postalo vodilno inovacijsko središče na svetu. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) pri ZN je objavila, da je to območje prevzelo vodilno mesto.

Kitajski predsednik Xi Jinping je obljubil, da bo država članicam Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) zagotovila 2 milijardi juanov (približno 281 milijonov dolarjev oziroma 359,9 milijona singapurskih dolarjev) nepovratnih sredstev. Sredstva naj bi okrepila sodelovanje znotraj organizacije.

Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v kitajskem Tianjinu se je ruski predsednik Vladimir Putin srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po koncu zasedanja Sveta voditeljev držav članic ŠOS sta Putin in Modi skupaj odšla na dvostranske pogovore. Med srečanjem je Modi pozval Putina k čimprejšnji končanju vojne v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je pojasnil, da je Putin med obiskom uporabljal avtomobil Aurus s kitajskimi registrskimi tablicami, kar je v Kitajski običajna praksa.

Premier Modi je na vrhu SCO poudaril, da Indija pri obravnavi bloka temelji na treh stebrih: varnosti, povezljivosti in priložnostih. Ob prisotnosti pakistanskega premierja Šehbaza Šarifa je Modi obsodil nekatere države zaradi odprte podpore terorizmu. Članice SCO so obsodile nedavni teroristični napad v Pahalgamu v Džamu in Kašmirju, ki je zahteval 26 življenj, kar je bila pomembna diplomatska zmaga za Indijo.

Kitajski predsednik Ši Džinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje kritiziral, kot je dejal, "tiransko ravnanje" v svetovnem redu. Ruski predsednik Vladimir Putin je na istem vrhu krivdo za vojno v Ukrajini pripisal Zahodu. Oba voditelja sta s tem verbalno napadla Zahod in okrepila povezave med državama.

Vladimir Putin je med obiskom na Kitajskem dejal, da dogovori, doseženi na vrhu z Donaldom Trumpom na Aljaski, odpirajo pot miru v Ukrajini. Kljub temu Kremelj zagotavlja, da bo Rusija nadaljevala vojno v Ukrajini.

Srečanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu kaže na upad vpliva Evrope v svetovni politiki, kar pospešujejo nestabilne vlade. Medtem v poljski politiki prevladujejo partijski interesi, kar se odraža v polariziranih odzivih na politične dogodke in medijskih objavah, ki pogosto ponižujejo nasprotne strani.

Po poročanju Bloomberga ruski predsednik Vladimir Putin uporablja vožnje z avtomobilom Aurus z voditelji drugih držav kot diplomatsko orodje. Nedavni primer je bil na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS), ko se je Putin z indijskim premierjem Narendro Modijem peljal v limuzini Aurus. Pogovor med Putinom in Modijem v avtomobilu naj bi bil nenačrtovan. Uporaba avtomobilov Aurus naj bi povečala prestiž znamke v tujini.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.